Napočil je čas, da se človek ustavi, zazre vase, umiri in poišče smisel svojega bivanja. Obnovi vez z družino in s sabo. Narava bo vedno dosegla svoje, čeprav se ji nenehno upiramo. Ko ima dovolj resno pokaže zobe in takrat v človeku umre vsa vera v dobro. Narava je kot ljubeč starš, ki z milino in dobrohotnostjo usmerja svoje otroke na pravo pot. Ko se otrok ne odziva povzdigne glas in uvede drastične ukreše. Takšen scenarij se je zgodil nam otrokom narave, ki jo tako radi ponižujemo in uničujemo.

Na svojih delavnicah in svetovanjih je bil vse preveč pogost stavek: »Ampak veste, nimam časa.« Zdaj ga imamo. Naredimo pregled svojega življenja. Vzemimo zvezek in zapišimo kaj vse radi počnemo, kaj nam je pomembno in kaj bi resnično radi počeli v življenju. Zazrimo se v srce in poslušajmo kaj nam govori. Tam se skriva resnica našega bivanja. Ugotovili boste kaj je resnično vredno in kaj dejansko potrebujete.

Pojdite v naravo, prisluhnite tišini, objemite drevo. Meditirajte in umirjeno dihajte. Ostanite v tu in zdaj, v domu varnega zavetja, ki ste ga pozabili ceniti, ostanite čuječi. Poslušajte to tišino, ki je bolj glasno kot najmočnejši hrup tega sveta. Zdaj je čas. Ko bo minilo to težko obdobje, boste vedeli kaj si želite. In stopite na novo pot, ki je lahko začetek nečesa kar vas bo osrečilo in osvobodilo.

Govorite sebi. Ne širite panike in strahu. To povzroča stres, slabi imunski sistem in vpliva na psiho. Osredotočite se na pozitivno razmišljanje lastne vrednosti in svojega življenja.

Vse kar se trenutno dogaja okoli nas bo minilo.

Vi boste ostali, ostalo bo vaše življenje. Vzemite si čas, da ugotovite kakšnega si želite.

Držimo se vladnih ukrepov. To je naša dolžnost in odgovornost, do sebe in sočloveka. Zaupajmo strokovnjakom, da bodo kmalu našli najboljšo rešitev.

Vsi tisti, ki smo zdravi ostanimo mirni in hvaležni. Vsak trenutek se zahvalimo, da lahko na to težko obdobje gledamo z distance. Molimo za obolele ljudi. Pošiljajmo jim ljubezen, moč in zdravje.